Moja vas Škale

“Vrtec je stavba, kamor prideš zjutraj, ker gredo starši v službo. Ne moremo še v šolo, ker smo premajhni! Je vrt, kjer rastejo otroci – rastemo pa zato, ker jemo. V vrtcu se igramo, naučimo risat, telovadimo, pojemo…”.Tako o vrtcu Jurček menijo otroci.

Spoznali smo še marsikatero stavbo, ki stoji v vasi Škale. Gasilski dom, šolo, lovski dom, cerkev, star Kelharjev kozolec in hiše, kjer so doma otroci.  Vas je manjša od mesta, ima več zelenja in poti po gozdu. Ugotovili smo, da potrebuje stavba za to, da lahko stoji,  vsaj štiri stene, kozolec pa mnogo lesenih palic, ki povezujejo posamezne stebre. Ker je kozolec drugačen od hiše (lahko je enojen ali dvojen), smo ga upodabljali na različne načine: risba s tušem, postavljali smo ga z deščicami, s pomočjo paličic in plastelina, lepili iz papirja.

Spoznali smo poklic arhitekta, ki mora prej, preden postavijo hišo gradbinci, narisati zanjo načrt. Tudi mi smo se preizkusili v tej spretnosti in izdelali zanimive načrte hiše, v kateri naj bi nekoč živel gozdni mož iz naše gozdne igralnice. Zemljevid Škal dopolnjujemo s kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, vanj pa vrisujemo tudi ceste, gozdove, vodne vire in seveda hiše otrok.

Kultura je del nas samih, v Jurčku pa se trudimo biti “kulturni”  kar vsak dan, ne samo na kulturni praznik. Obeležili smo ga s spoznavanjem slovenske himne in pisatelja Franceta Prešerna, saj – “Ni lahko biti pesnik”, kot pravijo otroci. “Kako težko si je izmisliti pesem, ki nekoč postane himna!”