IGRARIJE V NARAVI

Otroci so povedali, da se imajo v vrtcu najlepše takrat, ko smo zunaj. Bodisi v gozdu, na igrišču, na travniku ali dvorišču. Verjamemo, da se tako počutijo predvsem zato, ker imajo na prostem široko osebno svobodo in se aktivno učijo, preko lastnih motivacijskih dejavnikov.

Z otroki vedno določimo cilj raziskovanja skupaj, zato je še bolj zanimivo. Na koncu namreč ugotavljamo, ali nam je uspelo doseči vse tisto, kar smo si zastavili. Včasih nadenemo škornje, vzamemo dežnike in se odpravimo na lov za kakšnim posebnim izzivom. Na primer, iskat deževnike. Ali pa nekaj izjemno zanimivega, da ko to najdeš, rečeš: “Vau!”

Spontanega čudenja naravnim lepotam se je potrebno priučiti, zato se moramo (predvsem odrasli) potruditi, da si vzamemo čas – za vse lepo, kar nas obdaja! Vključiti vse čute in se jim znati prepustiti.

Ob koncu leta smo skupaj s starši odšli na pohod do gradu Turn, ki je bila zadnja postojanka na Pozojevi grajski poti. Zmaja Pozoja je lutka Pika namreč prosila, da nas pripelje do cilja.

Skupaj (z vsemi čuti) nam je seveda – uspelo! Hura!