Pika Nogavička je spet prišla v mesto…pardon, prikotalila se je. Premikala se je levo, desno, gor in dol. Premikala je misli, domišljijo, nasmehe, srca, mišice, premikala je Velenje, cel svet. Z njo smo se na različne načine premikali tudi mi. Premikali smo sebe, čopiče, lutke, škarje, gumbe, jezičke med petjem. Ko se je Pika poslovila, smo ji obljubili, da bomo naprej premikali svet mi – dokler se čez leto spet ne srečamo. Takrat bomo spet svet premikali skupaj…na bolje.