Minila sta meseca, v katerih smo se veliko ukvarjali s pridelki, ki jih jeseni pridobimo z domačega vrta. Bodisi so to buče, jabolka, repa ali žito. Slednjemu smo posvetili več pozornosti, saj nas je zanimalo, kakšen je postopek peke kruha (kot je v Bitenčevi pesmici).

Bela moka, lonček vode,

košček kvasa, ščep soli.

Če to dobro skupaj zmešaš,

fino se testo dobi.

Že pripravljena je peč,

hlebček kruha – dobra reč!

Tako smo najprej žito opazovali, poskušali ločiti tri vrste (ki jih najpogosteje srečamo doma in v vrtcu – ajdo, pšenico in koruzo). Koruzo smo oluščili (ličkali), pšenico poskusili zmleti, vse tri pa tudi posejali in sedaj opazujemo njihovo rast.

V goste smo povabili še kuharico Petro, ki nam je pomagala zamesiti in speči lastne žemljice iz pšenične in ajdove moke.

Bile so odlične!

Seveda smo 17. novembra praznovali slovenski tradicionalni zajtrk, ko nas je obiskala čebelarka Marija ter nam predstavila pomen čebele za ljudi ter njene pridelke.

Človek je res lahko zadovoljen, če mu na lastnem vrtu (ali njivi) zraste ves pridelek, ki ga potrebuje za svoje življenje. Ugotovili smo, da je na vasi, tudi v Škalah, mnogo takšnih – srečnih – ljudi!